Pogosta vprašanja
»Kdaj je smiselno poiskati psihološko pomoč oziroma se vključiti v psihoterapevstko obravnavo?«
Pomoč je smisleno poiskati, ko opazite, da se vaše psihične težave ponavljajo ali celo stopnjujejo, ko imate občutek, da ste se znašli v »začaranem krogu« ali ko imate občutek, da sami svojih psihičnih stisk in problemov ne zmorete več obvladati oziroma rešiti. Ko opazite, da problemi in stiske, ki jih doživljate pomembno vplivajo na kvaliteto vašega življenja. In ko si ob tem zaželite strokoven in zaupen pogovor, strokovno podporo, spodbudo in pomoč pri reševanju vaših težav.
»Zanima me, če je moja zgodba pri vas na varnem in o njej ne boste govorili z nikomer?«
Pri svojem delu upoštevam načela Kodeksa poklicne etike psihologov, med katerimi je tudi načelo poklicne tajnosti in ščitenja osebnih podatkov. Moralno in osebno sem odgovorna za izpolnjevanje tega načela, pri čemer me k temu zavezuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov.
»Kaj lahko pričakujem od uvodnega razgovora?«
Uvodni razgovor je priložnost, da drug drugega spoznava, dobiva nek prvi vtis. Zanimalo me bo, kaj je tisto, kar vas je pripeljalo k meni, katere so torej vaše glavne skrbi, problemi, težave. Zanimalo me bo tudi, kaj vi pričakujete, kakšne cilje bi želeli doseči, kaj želite spremeniti in če v ta proces želite vključiti še koga. Razložila vam bom običajen potek psihološkega svetovanja oziroma psihoterapevtske obravnave ter strokovna in etična načela, po katerih delam.
»Koliko časa običajno traja vaša obravnava?«
Trajanje obravnave je odvisno od same narave težave, intenzivnosti in trajanja te težave ter ciljev in sprememb, ki jih tekom obravnave želimo doseči. Morda včasih zadostuje že en sam pogovor oziroma posvet ali krajša svetovalna obravnava, pri bolj kompleksnih in dlje časa trajajočih osebnih in odnosnih težavah pa je običajno potrebna daljša psihoterapevtska obravnava.
»Kako običajno poteka vaša obravnava in po kakšnih metodah delate?«
Po opravljenem uvodnem razgovoru (več o tem v odgovoru na vprašanje »Kaj lahko pričakujem od uvodnega razgovora?«), postavljenem terapevtskem okvirju in ciljih obravnave, se bomo osredotočili na spoznavanje ozadja vaših težav in problemov. Zanimalo me bo, iz kakšne družine izhajate, kako ste doživljali odnose v družini, kakšno je bilo otroštvo in odraščanje, kakšne izkušnje ste doživljali tekom šolanja in poklicnega delovanja. Skupaj bova raziskala osebnostne in okoljske dejavnike, ki so vplivali na nastanek vaših težav in se pogovorila o posledicah in prikrajšanostih, ki ste jih občutili zaradi teh težav. Zanimalo me bo, kako vaše težave vplivajo na vaše življenje in kako ste jih do sedaj poskušali reševati. Glede na pridobljeno strokovno znanje (več o razdelku »O meni«) in dolgoletne izkušnje z delom z ljudmi v duševni stiski, vam bom predlagala strokovne smernice in ukrepe v smeri reševanja prisotnih problemov, z namenom izboljšanja psihičnega počutja in splošnega funkcioniranja. Pri delu uporabljam pridobljeno znanje s področja psihologije, klinične psihologije, sistemske družinske terapije, geštalt terapije in kognitvno vedenjske terapije. Verjamem, da je za uspešno rezrešitev težav najprej potrebno dobro opredeliti vse, kar se v posamezniku in njegovem okolju dogaja, nato pa z ustreznim terapevstkim odnosom in terapevtsko-svetovalnimi pristopi posameznika usmeriti in opolnomočiti v smeri reševanje konkretne težave in zmanjšanja psihične stiske.
»Ali bom ob vključitvi na pogovore lahko prenehal(a) jemati zdravila?«
Vsekakor me bo zanimalo vaše dosedanje medikamentozno zdravljenje in vaše izkušnje ob tem. Zanimali me bodo razlogi za uvedbo zdravil, trajanje tovrstnega zdravljenja in dosedanji rezultati. Če bi želeli zdravila opuščati, se morate o tem pogovoriti z lečečim psihiatriom ali osebnim izbranim zdravnikom, lahko pa opravite tudi kliničnopsihološki pregled, na podlagi katerega se oceni prisotnost in intenziteta določene simptomatike. Številne raziskave so si enotne v tem, da v mnogih primerih daje najboljše rezultate prav kombinacija medikamentozne terapije (če je le-ta seveda potrebna) in pogovora v okviru svetovalne oziroma psihoterapevtske obravnave.
»Drža terapevta je neskončno pomembnejša kakor psihoterapevtske teorije in metode.«
C. G. Jung