Individualna psihoterapija
Partnerska psihoterapija
Družinska psihoterapija

Individualno svetovanje
Partnersko svetovanje

Kliničnopsihološki pregled

Pomagam in delam predvsem s posamezniki, pari in družinami, ki imajo enega ali več spodaj naštetih problemov:

• anksioznost (problemi povezani s strahovi, od zaskrbljenosti, bojazni do fobij in panike),
• depresija (potrtost, brezupnost, zaskrbljenost, občutek nemoči),
• izguba življenjskega smisla, splošno nezadovoljstvo in doživljanje notranje praznine,
• nizka samopodoba ali pomanjkanje občutka lastne vrednosti,
• občutki krivde,
• občutki osamljenosti,
• obsedenost z delom, nakupovanjem, gledanjem TV, internetom,
• psihosomatske težave,
• motnje hranjenja,
• izguba in žalovanje,
• težave v medosebnih odnosih (ločitev, samskost, iskanje partnerja),
• težave v spolnosti (spolna usmerjenost, neplodnost),
• težave z vzgojo otrok (doslednost, meje, pravila),
• medgeneracijski konflikti,
• težave z učenjem (šolske fobije, strah pred avtoriteto),
• težave na delovnem mestu (preobremenjenost, pritiski nadrejenih, »mobing«),
• nemotiviranost za delo in učenje.

Ne glede na to ali se odločite za psihoterapijo ali svetovanje, vam oba pristopa ponujata edinstveno izkušnjo, s pomočjo katere lahko naredite pomembne spremembe v svojem življenju. Na prvem srečanju me bodo zanimali predvsem vaši glavni problemi in vaša pričakovanja v zvezi s psihoterapijo. Če se boste odločili za nadaljnjo obravnavo, tako svetovanje kot psihoterapija vključujeta podroben in poglobljen pogovor o vaših težavah in vam pomagata poiskati ustrezno rešitev. Glede na globino in obseg problemov se odločimo bodisi za enkraten posvet, svetovanje ali psihoterapijo.

Pri posameznikih, ki se odločijo za psihoterapijo, so se problemi običajno kopičili že dalj časa oziroma segajo še v čas otroštva in odraščanja. Za vsakogar je odločitev, da bo prišel na psihoterapijo pomemben prvi korak v priznavanju obstoja določenih problemov ter v pripravljenosti za njihovo reševanje. Ko se skozi čas med posameznikom in psihoterapevtom razvije ustrezen, zaupanja vreden odnos ter ob posameznikovi pripravljenosti prevzeti svoj delež odgovornosti pri nastali težavi, je verjetnost, da bo psihoterapija obrodila sadove, velika. Zato je razumljivo, da psihoterapijo večkrat pojmujemo kot dolgotrajno obliko psihološke pomoči, saj je za odkrivanje, razumevanje in premagovanje težav in problemov, ki so že dalj časa prisotni, potreben čas. V splošnem je psihoterapija zasnovana na aktivnem pogovoru, kjer posameznik spontano ali ko je o tem povprašan, spregovori o svojih mislih, čustvih in doživljanjih, obenem pa terapevt posamezniku nudi strokovno pomoč.

Podobno kot psihoterapija tudi svetovanje ponuja priložnost spregovoriti o svojih težavah, občutjih in mislih v zaupljivem in varnem okolju. Svetovanje vsebuje elemente psihoterapije, vendar je običajno kratkotrajnejše, lahko tudi enkratno (enkraten posvet) in ima čisto določen cilj in svoje metode.

Za kliničnopsihološki pregled (več o tem glej »DIAGNOSTIKA«) se lahko odločimo na lastno željo, če npr. želimo drugo mnenje ali na priporočilo drugih, npr. izbranega osebnega zdravnika, specialista psihiatra, specialista medicine dela, specialista nevrologa, psihoterapevta, da se:

• razjasni določen problem,
• oceni prisotnost in izraženost določenih motenj (npr. stopnjo depresivnosti, nivo pozornosti in koncentracije, sposobnost učenja),
• oceni delazmožnost (npr. za potrebe invalidske komisije),
• oceni psihične posledice po nesrečah in travmah.

Pri svojem delu uporabljam pridobljeno znanje in izkušnje (več o tem glej »O MENI«) s področja psihologije, klinične psihologije, psihodiagnostike, gestalt terapije, vedenjsko-kognitivne terapije in sistemske družinske psihoterapije.

»Človekova rešitev je, da napravi korak. Nato še enega.« (A. de Saint-Exupery)

»Daj mi sproščenost, da sprejmem stvari, ki jih ne morem spremeniti, daj mi pogum, da spremenim stvari, ki jih lahko spremenim, in daj mi modrost, da bom znal razlikovati med obojim.« (R. Niebuhr)